Prispevki

Terapevtski učinek zgodbe

Ljudje vidimo enako ne glede na naše kulturno okolje: enako vidimo robove, volumen in globino. Kakšno zgodbo pa razberemo iz besedila, je zelo odvisno od predpostavk in pričakovanj, ki so kulturno determinirane. Čustva in zgodbe oziroma pripovedništvo imajo tako zelo jasne povezave. Čustva lahko skomuniciramo v obliki zgodb, in sicer gre za zgodbe, ki si jih pripovedujemo o naših lastnih izkustvih. Narativni filmi ne pripovedujejo zgodb o nas, ampak o fikcijskih dogodkih in likih. Po navadi filmi vsebujejo hiperkoherentne zgodbe, ki izkušnje organizirajo do veliko večje mere, kot bi jih lahko mi v našem življenju. Filmske zgodbe so v naprej narejene tako, da so osredotočene, pretirane in dramatične, toda njihov obravnavani subjekt še vedno izhaja iz scenarijev, ki so dosegljivi večjemu številu ljudi.

Zgodbe nam pomagajo razumeti in do neke mere predvideti obnašanje sistema, ki je sestavljen iz veliko interakcij. Čeprav smo ljudje relativno dobri v razumevanju enega procesa v določenem trenutku, imamo težavo z razumevanjem, kadar se ti procesi prepletajo in jih je več na enkrat. Tudi družbeni svet je kompleksen sistem, kjer lahko precej z lahkoto razumemo posamičen vzročni proces: če se oseba zaljubi, bo želela biti s svojo osebo združena. Če ena oseba poškoduje drugo, bo ta druga oseba želela oditi stran. Vendar pa stvari nikoli niso tako preproste, saj se velikokrat preplete več idej: kaj se zgodi, ko osebo poškoduje nekdo, ki ga ima rada? Potrebujemo več podatkov o samem razmerju in moramo si predstavljali, kako bi to bilo. Fikcija nam omogoča simulacijo družbenih kompleksnosti, ki pa se razrešijo, ko se liki sporazumevajo in se odzovejo na posledice načrtov in vtikanje v dogodke.

Fikcijske zgodbe niso direktne kopije resničnosti, saj bi to bilo nemogoče, ker je realnost neizogibno preveč kompleksna in podrobna. Zgodbe se zanašajo na abstrakcije, fikcija pa nam lahko pomaga pri razumevanju lastne preteklosti, saj v nas prebuja osebne spomine, ki so po navadi čustvene narave. S tem ko sledimo zgodbi in ponovno doživljamo podobne dogodke iz naše preteklosti, si lahko ravno s pomočjo zgodbe razložimo, kaj se nam je zgodilo, in začnemo razumeti svojo preteklost.